»Nikina osebna sreča ne vpliva bistveno na njeno delovanje. Bistvo njenega značaja ni iskanje 'sreče', sploh ne za ceno oportunizma, ampak iskanje resnice.«

»Mislim, da je bila okužba sreča v nesreči. Dobil sem virus, nekaj sem slišal o zdravilu, nato sem ga predlagal zdravnikom in dejal: 'Dovolite mi ga vzeti.' Bilo je neverjetno.«

»Če bi me finančno podprli, meni pa prepustili vso ustvarjalno svobodo, s tem ne bi imel težav.«

»V stranki Gibanje Svoboda smo prišli do zaključka, da se je bolje predčasno umakniti kot izgubiti bitko.«

»Vzeti si svobodo, si jo priboriti, to je še vedno izziv, ki ostaja nad vsako ideologijo in politično usmeritvijo. Tako bo ostalo.«

»Vendar mu je, čeprav je začasno ozdravljen odvisnosti od iger na srečo in alkohola, 'v zgubanem tkivu pod lobanjskimi kostmi že vznikala misel na to, da je sreča le hoja po tankem ledu, ki lahko vsak trenutek poči, on pa se bo znašel v temnih vodah, kjer ga bo znana sila znova potegnila proti dnu'.«

»Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?«

»Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«

»Morda je zelo preprosto – vedno sem si želela zadovoljstva v lastnem domu, družinske sreče, ljubezni, pa vsega tega nikdar nisem znala občutiti. Hrepenenje po nečem neoprijemljivem me je gnalo v iskanje zadovoljitve, ki se mi je izmikala, in zdelo se mi je, da se večno skriva nekje drugje. Sreče in zadovoljstva nikoli ni bilo tam, kjer sem bila tisti trenutek jaz. Zdaj pa se mi je prvič zazdelo, da vem, kje se nahaja. Neopazno, toda stalno. Tiho, mirno zadovoljstvo v zavetju udobnega bivališča nekje v srednji Evropi, v moji Ljubljani.«